Najboljši gluhi športniki leta 2017

Športna zveza gluhih Slovenije je na prednovoletnem srečanju Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije v četrtek, 7. decembra razglasila najboljše gluhe športnike in ekipe v letu 2017. Predsednik ŠZGS Robert Žlajpah je nanizal pomembne dogodke v letu 2017 in kot krono vseh prizadevanj ŠZGS je izpostavil sprejetje dveh ključnih zakonov, ki urejata statusne pravice tudi gluhih športnikov. Na koncu je zaželel vsem športnicam in športnikom veliko sreče, uspehov in dobrih rezultatov na različnih tekmovanj ter dobrega zdravja brez poškodb v letu 2018.

Read More

Kino Šiška gosti filmski festival LOOK&ROLL

Center urbane kulture Kino Šiška bo v ponedeljek, 4. decembra 2017, gostil filmski festival look&roll, ki bo slovenskemu občinstvu predstavil izbor najboljših kratkih filmov o življenju oseb z različnimi oviranostmi in posebnimi potrebami. Na sporedu bo sedem kratkih filmov, ki na različne načine raziskujejo in pripovedujejo o življenju ter ljudeh z motnjami v duševnem razvoju, slepoto, motnjami avtističnega spektra, gluhoto in duševnimi boleznimi. Vse projekcije bodo vsebovale podnapise za gluhe osebe in avdiodeskripcijo za slepe osebe.

Namen projekcij (skupna dolžina vseh je 77 minut), ki jih je Kino Šiška organiziral v sodelovanju z društvom Kraken, je soustvariti nov pogled na kratki film, dostopno kulturo in družbo prihodnosti, s poudarkom na razmisleku o drugačnosti, socialni vključenosti ter enakopravnosti. Pred začetkom predvajanja kratkih filmov bo nekaj besed o samem festivalu look&roll ter samih filmih, ki bodo na sporedu, spregovoril tudi snovalec in umetniški vodja festivala Gerhard Protschka. Protschka je aktiven kot producent, kurator, prevajalec in avtor avdiodeskriptivnih besedil za slepe in slabovidne osebe ter podnapisov za gluhe in naglušne osebe. Pogovor z njim bo potekal v angleščini (na voljo bo simultano prevajanje v slovenski jezik), prav tako pa ga bo spremljal tudi tolmač za slovenski znakovni jezik.

Vsi filmi bodo predvajani v dvorani Katedrala v prvem nadstropju Kina Šiška in bodo opremljeni s podnapisi za gluhe in naglušne osebe ter avdiodeskripcijo za slepe in slabovidne osebe. Gibalno oviranim je za dostop v prvo nadstropje na voljo dvigalo, vstop v dvorano pa je mogoč po klančini. V dvorani je nameščena slušna zanka za gluhe in naglušne osebe. Slepe in slabovidne osebe do objekta na avtobusnih postajališčih usmerjajo taktilne table v Braillovi pisavi. Taktilne in tlorisne table so nameščene tudi v sami zgradbi.
Začetek festivala je ob 18. uri, vstop na dogodek pa je brezplačen!

Read More

Nič o gluhih brez gluhih

Ob zaključku projekta “Nič o gluhih brez gluhih” je Društvo učiteljev gluhih Slovenije v hiši Evropske Unije organiziralo mednarodni posvet na temo Gluhi tolmač. Namen posveta je bil osvetliti primere dobre prakse gluhih tolmačev slovenskega znakovnega jezika in mednarodnega znakovnega jezika v slovenskem prostoru ter utemeljiti potrebe po tem poklicnem profilu, kar je bila v dosedanji praksi zgolj dobra volja nekaterih organizacij v Sloveniji.

Read More

Dan Slovenskega znakovnega jezika

14. novembra se je v Slovenskem etnografskem muzeju praznovalo Dan slovenskega znakovnega jezika in njegov zapis v register slovenske nesnovne kulturne dediščine. A poleg dveh uradnih dogodkov hkrati, se je z zbranimi praznovalo tudi izid mobilne aplikacije E-slovarja Slovenskega znakovnega jezika in izdajo didaktične interaktivne pravljice Žiga špaget je za punce magnet, ki vključuje več skupin otroških bralcev, tudi gluhe

Read More

Dnevni centri aktivnosti ali kako ostati vitalen tudi v jeseni življenja

V samem osrčju Ljubljane, na Gosposvetski ulici 4, je leta 2009 v prostorih nekdanje Lekarne ljubiteljem aktivnega življenja svoja vrata na široko odprl Dnevni center aktivnosti za starejše. Gre za enega od sedmih centrov, namen katerih je spodbujanje, krepitev in ohranjanje samostojnosti ter telesnega in duševnega zdravja starejših. Močno prisoten je tudi socialni vidik v smislu ohranjanja in pospeševanja družbenih stikov in tudi vključenosti v družbeno dogajanje, preprečevanje osamitve ter izključenosti.

Read More

Žiga špaget je za punce magnet

Žiga špaget je za punce magnet je že sedma knjiga, ki je izšla v okviru projekta Prilagajanje in izdajanje knjig v slovenskem znakovnem jeziku, ki ga izvaja Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenija s pomočjo Ministrstva za kulturo. Pričujoča knjiga je nadaljevanje priljubljene slikanice Aksinje Kermauner z naslovom Žiga špaget gre v širni svet, ki je izšla leta 2010 kot tipanka v brajici, torej namenjena slepim in slabovidnim. Slikanica Žiga špaget gre v širni svet je bila leta 2015 prevedena v slovenski znakovni jezik, s čimer je postala dostopna tudi gluhim bralcem. Nadaljevanje zgodbice, slikanica Žiga špaget je za punce magnet, pa je multisenzorna knjiga, ki jo lahko berejo gluhi in gluhoslepi, slepi in slabovidni ter tudi osebe z motnjami v duševnem razvoju. Besedilo dopolnjujejo risbe kretenj, ki jih je ustvaril Nikolaj Vogel, gluhi akademski slikar, besedilo v velikosti 18 pik, videoposnetek s pripovedovalcem vsebine v obliki QR-kode in brajica.

Read More

ZDGNS gostila posvet o izvajanu Zakona o osebni asistenci

S 1. januarjem 2019 bo v veljavo stopil Zakon o osebni asistenci (ZOA), ki ga je Državni zbor RS sprejel na 27. redni seji 17. februarja 2017. Upravičenci do osebne asistence bodo po tem zakonu vsi posamezniki z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzornimi okvarami, stari od 18 do 65 let, ki potrebujejo pomoč najmanj 30 ur tedensko in so državljani Republike Slovenije.

Gluhi, slepi in gluhoslepi bodo lahko uveljavili komunikacijski dodatek v obliki 30-urne osebne asistence. Namesto osebne asistence bodo lahko izbrali tudi denarno nadomestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo. Država trenutno že pokriva 62,5 odstotka stroškov za izvajanje osebne asistence, delež primakne Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO), del pa tudi uporabniki sami. Z zakonsko ureditvijo pa bo posatala osebna asistenca pravica. Po izračunih države osebno asistenco potrebuje okrog 300 ljudi, komunikacijski dodatek pa še okrog 800 upravičencev. Da pa bi lahko zakon zaživel, morajo na ministrstvu najkasneje do 30. junija 2018 sprejeti vse podzakonske predpise, ki bodo natančneje določali uporabo zakona in zagotovili sistemsko urejeno izvajanje osebne asistence za invalidne osebe.

Ker je tema izjemno aktualna in pomembna tudi za posameznike z okvaro sluha, je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) na sedežu svoje zveze organizirala posvet o izvajanju Zakona o osebni asistenci, kjer pa je še pred začetkom završalo, saj so začele krožiti (sicer še nepotrjene) govorice, da naj bi šel ZOA v javno obravnavo.

Najprej je Anton Petrič, član delovne skupine na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM), predstavil poročilo dosedanjega dela delovne skupine in poteka priprav strokovnih podlag za izvajanje Zakona o osebni asistenci ter aktivnosti Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS). Člani so sicer začeli z delom takoj po imenovanju; od sestave pravilnikov o osebni asistenci do preučevanja dosedanjih praks in priprave programa, toda doslej so se sestali zgolj enkrat (8. junija 2017), vsa naslednja srečanja so odpadla oziroma bila prestavljena.

Pravico do osebnega asistenta bo uporabnik pridobil na podlagi odločbe Centra za socialno delo, le ta pa bo izdana na podlagi mnenja strokovne komisije tega istega Centra za socialno delo. Pri tem je Petrič predstavil tudi zaključke delovne skupine ZDGNS za sistemske zakone. Tako so sklenili, da naj bo vstopni prag za koriščenje pravice po 7. in 8. členu zakona najmanj 80 odstotkov izgube sluha po Fowlerju. Pri gluhoslepih osebah, ki potrebujejo storitve osebne asistence ali komunikacijski dodatek, se upošteva vstopni prag s 60 odstotkov izgube sluha po Fowlerju in od 1. do 5. kategorije slepote in slabovidnosti. Prav tako posamezniki s kombiniranimi telesnimi okvarami (gluhoslepota, gluhota/telesna invalidnost oziroma gibalna oviranost) ne preprečujejo upravičencu možnosti koriščenja osebne asistence in komunikacijskega dodatka, temveč omogoča koriščenje obojega hkrati.

Posebna gostja posveta je bila Špela Šušteršič iz Zveze paraplegikov Slovenije (ZPS), ki je strokovnakinja na področju osebne asistence, saj jo ZPS uspešno izvaja že dolgo časa. Spregovorila je na temo izvajanja ZOA v invalidskih organizacijah. Predstavila je trenutne težave, s katerimi se spopadajo kot ponudniki storitev osebne asistence, kjer je najbolj pereč problem pomanjkanje asistentov, zaradi premalo denarja, medtem ko je ljudi, ki asistenco potrebujejo, vedno več. “Na Zvezi paraplegikov Slovenije imamo trenutno zaposlenih 65 različnih osebnih asistentov, z uveljavitvijo pravice po koriščenju osebne asistence pa ocenjujemo, da se bo to število podvojilo.

Predsednik ZDGNS Mladen Veršič je dejal, da zaenkrat še ne vedo natančno, koliko oseb bo asistenco potrebovalo, ampak zakon pozdravlja kot dober. “Prihodnje leto, ko bo sprejet še pravilnik, pa mora biti ta dobro pripravljen, da bo primeren tudi za gluhe in naglušne,” je še dejal ob zaključku posveta Veršič.

Sonja Korelc

3. mednarodna konferenca Svetovne zveze gluhih

V Budimpešti na Madžarskem se je med 8. in 10. novembrom 2017 odvijala 3. mednarodna konferenca Svetovne zveze gluhih (WFD) v sodelovanju z Madžarsko zvezo gluhih in naglušnih (SINOSZ). Tema letošnje konference je bila »Polna vključenost z znakovnim jezikom« (Full Inclusion With Sign Language). Konference se je udeležilo več kot 650 udeležencev iz 83 držav sveta. Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije sta zastopala Mladen Veršič, predsednik ZDGNS in Valerija Škof, novinarka Spletne TV ZDGNS.

  1. dan, četrtek, 9.11.2017:

Prvi dan konference smo poslušali različna predavanja o pravicah gluhih do znakovnega jezika, izobraževanju – zakaj je pomembno dvojezično izobraževanje, ki zajema znakovni jezik in opismenjevanje, primer dobre prakse uporabe znakovnega jezika v družini ter med slišečimi starši in gluhimi otroci. Predavali so tudi o Konvenciji OZN o pravicah invalidov, kamor bi želeli dodati še pravico gluhih otrok do uporabe znakovnega jezika, ki naj bi bila nujna za razvoj gluhih oseb.

9. novembra so uradno razglasili dan madžarskega znakovnega jezika.

Predsednik WFD, Colin Allen, se je srečal s predsednikom ZDGNS, Mladenom Veršičem, kjer sta se pogovarjala o možnosti in podpori pri prevzemu organizacije naslednje, 4. konference WFD v Ljubljani leta 2021.

  1. dan, petek, 10.11.2017:

Drugi dan konference so odprli z diskusijo štirih izpostavljenih gluhih oseb: Helgo Stevens, poslanko evropskega parlamenta, dr. Gergelyja Tapolczaija, poslanca v madžarskem parlamentu, Colina Allena, predsednika Svetovne zveze gluhih in Jaya Bunnaga, predsednika nacionalne zveze na Tajskem. Diskusijo je vodila odlična predsednica univerze Gallaudet, Roberta Cordano. Vsak je predstavil svojo zgodbo, kaj so do sedaj delali, s katerimi ovirami so se soočali in jih premagovali ter kaj si želijo narediti v prihodnosti.

Po diskusiji so se začela predavanja o raziskovanju in tehnologiji, o razvoju znakovnega jezika in slovarju na splošno. Naj izpostavim še to, da je slovenski predstavnik iz Fakultete za računalništvo in elektrotehniko v Mariboru, dr. Matjaž Debevc, skupaj z asistentko Ines Kožuh predstavil informacijsko-komunikacijsko tehnologijo za visokošolsko izobraževanje gluhih in naglušnih študentov in kot eno od možnih rešitev predstavil e-učenje na daljavo in s tehnologijo, dostopno uporabnikom znakovnega jezika.

Naslednji veliki dogodek, ki ga organizira Svetovna zveza gluhih, bo svetovni kongres WFD, ki bo od 23. do 27. julija 2019 v Parizu.

Valerija Škof, novinarka Spletne TV ZDGNS

Svetovni mediji poročajo o gluhih – 6. del

Pregled svetovnih novic iz sveta gluhih bo tokrat v znamenju Velike Britanije. Izvedeli boste, da je imela mati britanskega princa Filipa težave s sluhom, da je britanski igralec Richard Griffiths, čigar starši so bili gluhi, znal znakovni jezik in da obstaja nova tehnologija, ki gluhemu občinstvu omogoča spremljati predstave s pomočjo posebnih očal, ki predvajajo podnapise.

Read More

Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije in neodvisni predsedniški kandidat

Na Spletni TV smo k intervjuju pozvali vse predsedniške kandidate, odzvali pa so se le nekateri. Natančneje, odzvalo se jih je pet. Odzval pa se je tudi aktualni predsednik Republike Slovenije, gospod Borut Pahor, ki v naš studio ni utegnil priti, zato pa je odgovoril na pismo, ki smo mu ga poslali in mu v njem zastavili enaka vprašanja kot vsem drugim predsedniškim kandidatom.

Read More