Iz sveta tišine maj – junij 2018

• Teden naglušnih 2018
• Konferenca Mednarodne zveze naglušnih, IFHOH v Ljubljani
• Izračun izgube sluha po Fowlerju odslej na voljo na
• Teden naglušnih 2018
• Konferenca Mednarodne zveze naglušnih, IFHOH v Ljubljani
• Izračun izgube sluha po Fowlerju odslej na voljo na aplikaciji za pametne telefone

Read More

Iz sveta tišine april 2018 priloga

Razpis počitniških kapacitet
za ohranjevanje zdravja
in rehabilitacijo oseb
z okvaro sluha 2018 – poletje

Oglejte si prilogo glasila  Iz sveta tišine v virtualni obliki ali prenesite PDF

1. Hotel Fiesa
2. Počitniški prikolici Fiesa
3. Počitniški dom Piran
4. Moravske Toplice – apartmaji
5. Počitniški dom Kranjska Gora

  • Način koriščenja kapacitet
  • Prijavni list
  • Predstavitev počitniških kapacitet
  • Kontakti društev gluhih in naglušnih v Sloveniji

Iz sveta tišine december 2017

• Sprejem pri premierju, predsedniku republike in predsedniku državnega zbora Ob mednarodnem dnevu invalidov
• Novoletna video čestitka predsednika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Mladena Veršiča
• Športnika leta med invalidi Anja Drev in Marino Kegl
• Filmski festival gluhih 2017 – Vitanje

Read More

Iz sveta tišine oktober 2017

• Mednarodni teden gluhih
• Deaflympics-Olimpijski dan gluhih
• Slavnostna akademija ob 25. letnici Športne zveze gluhih Slovenije
• Intervju z dr. Valerijem Ruhledjevom
• Varuh z vgradnjo indukcije zanke še bližje potrebam naglušnih
• Narodna galerija vabi na javna veččutna vodstva za gluhe in naglušne

Read More

Vpliv hrupa na sluh in na počutje

Uvod

V Sloveniji nimamo prave ocene o tem, koliko delavcev je izpostavljenih škodljivemu hrupu. Inšpektorji za delo le izjemoma ugotavljajo prekoračevanja izpostavljenosti nevarnemu hrupu. Tudi specialisti medicine dela praviloma ne odkrivajo poklicne naglušnosti. Gre za lažno informacijo, ki kaže, da problemov hrupa v Sloveniji ni. Posledice izpostavljenosti se že in se bodo v bodoče kazale v poklicni naglušnosti, edini poklicni bolezni, ki je 100-odstotno preprečljiva. Priznavanje te pa bo slej ko prej vodila do odškodninskih zahtevkov za poklicno naglušnost. (V ZDA je bilo npr. v letu 1999–2000 izplačanih kar 6745 odškodnin zaradi okvare sluha. Skupaj je bilo za to porabljenih 40 milijonov dolarjev, od tega 9 milijonov za stroške zdravljenja.) Čeprav je pravilnik o seznamu poklicnih bolezni izšel avgusta leta 2003, v Sloveniji namreč še vedno sistematično ne odkrivamo poklicnih bolezni, niti nimamo registra poklicnih bolezni. Sistem je zastavljen tako, da poklicnih bolezni, za katerimi je v zadnjih 15 letih po oceni v Sloveniji zbolelo kakih 20.000 delavcev, tudi ni mogoče odkrivati oz. priznavati.

NAZAJ

Škodljivi vplivi hrupa

Človek je vsakodnevno izpostavljen hrupu. Hrup vpliva tako na izgubo sluha (avralni učinki) kot tudi na organizem v celoti (ekstraavralni učinki). Hrup dovolj visoke jakosti in trajanja okvari notranje uho in povzroča začasno ali trajno okvaro sluha v katerikoli starosti. Tako evropski kriteriji kot tudi kriteriji ameriške Agencija za zdravje in varnost pri delu postavljajo mejo povprečne 8-urne izpostavljenosti hrupu na 85 dB(A). Meja 85 dB(A) predstavlja kompromis med potrebo po zaščiti posebej občutljivih delavcev in tehnološko-finančnimi zmožnostmi industrije, to pomeni, da je izpostavljenost hrupu pod 85 db(A) tudi že lahko škodljiva za človeka. Naglušnost zaradi hrupa lahko pospeši ali poglobi istočasna izpostavljenost vibracijam, infrazvoku, industrijskim kemikalijam (kot npr. težkim kovinam, organskim topilom, dušljivcem), jemanje t.i. ototoksičnih zdravil (tj. zdravil, ki so škodljiva za sluh), dedna obremenjenost in starost. Naglušnost zaradi izpostavljenosti hrupu je izrazito individualna. Nekateri ljudje lahko prenašajo hrup visoke jakosti dlje časa brez kakršnihkoli posledic, medtem ko drugi, ki so izpostavljeni enakemu hrupu v istem okolju, lahko sluh hitro izgubljajo. Poškodbo sluha zaradi hrupa prepoznamo in spremljamo s pomočjo tonskega pražnega avdiograma (ADG), ki nam grafično prikaže odvisnost občutljivosti ušesa od frekvence zvoka in s tem tudi stopnjo in vrsto naglušnosti (zaznavna, prevodna in mešana).

Vpliv hrupa na okvaro sluha – avralni učinki hrupa

Posledica teh učinkov je lahko poklicna bolezen, ki je v pravilniku o seznamu poklicnih bolezni navedena pod zaporedno številko 35: okvare sluha zaradi hrupa. Te okvare so: Akutna poškodba sluha zaradi hrupa
Nastane takoj zaradi izpostavljenosti nenadnemu zelo visokemu hrupu (več kot 120 dB nekaj minut ali več kot 135 dB nekaj trenutkov). Posledica take izpostavljenosti je zaznavna ali mešana naglušnost, večinoma enostranska, delno povratna po prenehanju izpostavljenosti. Prvi znak izpostavljenosti večjemu hrupu je šumenje in/ali piskanje v ušesih. Trajni znak izpostavljenosti visokemu hrupu je trajna naglušnost in trajno šumenje ali piskanje v ušesih. Poškodba bobniča, srednjega ali notranjega ušesa
Nastane zaradi izpostavljenosti nenadnemu zelo visokemu hrupu (več kot 120 dB nekaj minut ali več kot 135 dB nekaj trenutkov). Pride do raztrganine bobniča, poškodbe slušnih koščic ali pa mehanske okvare notranjega ušesa. Posledica je prevodna ali mešana naglušnost. Kronična naglušnost zaradi hrupa
Je najpogostejša poklicna naglušnost. Nastane, če smo dlje časa, najmanj 3 leta, običajno pa 6 do 10 let izpostavljeni osem ur dnevno hrupu 85 dB(A) (predpisani mejni hrup), izjemoma 75 dB(A)! Začetne spremembe na ADG se pokažejo pri visokih frekvencah (pri 6 ali 4 kHz) skoraj enako na obeh ušesih, nato so postopoma prizadete še druge frekvence. Delavec sprva pri pogovoru nima subjektivnih težav, ker nastaja naglušnost počasi in postopoma, nato ne sliši visokih tonov in šele pozno opazi, da postaja naglušen. Okvara sluha je zaznavna, trajna, po prenehanju izpostavljenosti hrupu ne napreduje. Za kronično naglušnost ni zdravila, zato so bistveni in edini učinkoviti ukrepi varovanja sluha pri delu, za kar obstajajo učinkovita varovalna sredstva.

NAZAJ

Vpliv hrupa na organizem v celoti – ekstraavralni učinki hrupa

Hrup ne povzroča le okvar sluha, ampak tudi druge škodljive učinke na človeški organizem. Govorimo o tako imenovanih ekstraavralnih učinkih hrupa, ki se lahko pojavijo že pri nižjih ravneh hrupa kot okvare sluha (30 -70 dB). Dosedanje raziskave kažejo zadosten dokaz o vzročni povezavi med poklicno izpostavljenostjo hrupu (70 dB) in razvojem povišanega krvnega tlaka ter ishemičnimi boleznimi srca, medtem ko obstajajo le omejeni dokazi o vplivu hrupa na pojav različnih bolezni presnove, kot je iztirjen metabolizem maščob, sladkorjev in hormonov stresa. Hrup lahko povzroča tudi motnje sporazumevanja in kvalitativne motnje spanja (prebujanje, plitkejše spanje), utrujenost, motnje koncentracije in pozornosti ter povzroča zmanjšano delovno učinkovitost. Nekatere raziskave opisujejo tudi možen škodljivi učinek hrupa na razvoj bolezni dihal (kronični bronhitis, bronhialna astma), prebavil (vnetje sluznice želodca, rana na želodcu), imunski sistem in duševne motnje.

Vpliv hrupa na počutje

Razpoložljivost delavcev je opredeljena kot njihovo doživetje možnosti opravljanja svojega dela v skladu s pričakovanji.
Preobremenjenost je posameznikovo doživetje, ki je posledica nezmožnosti obvladovati svoje delo. Nekateri to imenujejo stres. Proučevali smo razpoložljivost in običajno počutje neindustrijskih delavcev. V študijo je bilo zajetih 394 delavcev, od tega je bilo 112 moških in 282 žensk. Opravljajo različna dela s področja storitvenih dejavnosti, v glavnem so to administrativna dela. Analiza počutja je pokazala bistvene razlike v deležu preobremenjenih delavcev v različnih skupinah delovnih mest. Osnovna vsebina dela je bila približno primerljiva, bistveno pa so se delovna mesta razlikovala po tem, ali se opravljajo dela v pisarni zaprtega tipa ali v pisarni oceanskega tipa. Pisarne oceanskega tipa so odprti delovni prostori, v katerih večje število delavcev opravlja dela, ki med seboj niso nujno vsebinsko povezana. Rezultati naše študije so pokazali bistveno večji delež preobremenjenih delavcev v skupinah delavnih mest, kjer je delo v odprtih delovnih prostorih v oceanskem tipu pisarn. Bistveno ugodnejše počutje je bilo v klasičnih pisarnah zaprtega tipa, kljub temu da so delavci opravljali zahtevna delo. Delež preobremenjenih delavcev v oceanskem tipu delovnih prostorov je bil od 18 do 45%. Delež preobremenjenih delavcev je rasel z zahtevnostjo dela. Bolj zahtevna dela so delavci opravljali, večji je bil delež preobremenjenih delavcev. Pri preobremenjenih delavcih se je dvignila raven utrujenosti, narasla je naveličanost, želja po umiku iz delovne situacije, delavci pa so se ocenjevali kot preobremenjene, manj učinkovite za reševanje problemov. Njihovo počutje je bilo v intervalu znakov preobremenjenosti, ki zahteva intervencijo. Doživetja nižje razpoložljivosti so bila posledica motenj telefonov, računalnikov in hrupa, ki ga povzročajo sodelavci s svojim delom in s svojo prisotnostjo. V pisarnah zaprtega tipa je bilo počutje izjemno ugodno in je bilo v intervalu ugodnega počutja brez znakov preobremenjenosti.

NAZAJ

Hrupu, kako se mu izogniti in škodljivi vplivi na človeka

KAJ JE HRUP?
Dandanes nas neprestano “bombardirajo” razni zvoki. Mnogo je prijetnih, mnogokrat pa zvok postane hrup. Torej, kaj je hrup?
Razlog velikih razlik v zaznavanju hrupa je v različni občutljivosti nekaterih ljudi za zvok. Vsi se strinjamo, da je hrup nezaželen zvok. Hrup je močan zvok, ki lahko povzroči slušne okvare.
Za ljudi s slušno okvaro predstavlja hrup izjemen problem, saj je njihova sposobnost za razumevanje govora v hrupnem okolju običajno zelo omejena. Če k temu dodamo še, da nekateri slušni aparati ne ojačajo samo govora, ampak tudi hrup iz okolice, postane poslušanje v hrupnem okolju otežkočeno.

KAKO LAHKO HRUP POŠKODUJE SLUH?
Uho je zapleten organ in močni zvoki lahko poškodujejo njegove občutljive dele. Notranje uho je sestavljeno iz čutnih celic, ki spremenijo zvočno valovanje v živčne impulze, ki jih razumejo možgani. Če so čutne celice izpostavljene zelo močnim zvokom, jih ti lahko poškodujejo ali celo uničijo. Ker se te celice ne morejo niti obnoviti niti pozdraviti, je lahko posledica poškodbe ali uničenja trajna izguba sluha. Zato je pomembno, da skrbimo za naš sluh in ga po nepotrebnem ne izpostavljamo hrupu.

Omejevanje hrupa
Da bi zmanjšale tveganje za slušne okvare, ki so posledica izpostavljenosti hrupu na delovnem mestu, so mnoge države sprejele pravila, ki omejujejo dovoljeno dnevno izpostavljenost hrupu v hrupnem okolju na 85 dB. Osnova za omejitev je intenziteta hrupa in čas izpostavljenosti. Večja kot je intenziteta hrupa, krajši je dovoljen čas, ko sme biti delavec izpostavljen hrupu. Če uporabimo iste kriterije za drugačne izvore hrupa – npr. poslušanje zelo glasne koncertne glasbe jakosti 110
dB – lahko nastanejo trajne okvare sluha že po nekaj minutah.

OD KOD PRIHAJA HRUP?
Svet, v katerem živimo, je hrupen. Dnevno smo izpostavljeni različnim zvokom na delovnem mestu. Tudi naši otroci živijo v hrupu v vrtcih, šolah in klubih. Popoldanske aktivnosti, ki nam bogatijo prosti čas (šport, kino, koncerti …) nas prav tako kot glasen promet obremenjujejo s hrupom. Ob glasbi se sprostimo, toda ko je preglasna, postane škodljiv hrup. Na rock koncertu je lahko stopnja glasnosti tudi več kot 120 dB. Prenosni CD predvajalniki, ki so med mladimi zelo popularni, so izvor hrupa, če jih mladi redno uporabljajo pri visoki glasnosti.

KAKO SE HRUPU IZOGNITI
Najboljše, kar lahko naredimo za naš sluh je, da se izognemo prekomernemu hrupu. To je seveda težko, toda na voljo imamo kar nekaj možnosti.
Morali bi biti pozorni na različne možne izvore hrupa in si prizadevati za zdravo zvočno okolje. Lahko tudi “poslušamo naša ušesa”. Če je zvok, ki ga poslušamo, preglasen in nam povzroča bolečino, nam lahko trajno poškoduje sluh. Bolečina, ki jo zaznajo ušesa, nam spo-roča, da je zvok preglasen. To je naravni odgovor telesa. Na žalost pa je sposobnost ušes za opozarjanje pred nevarnim hrupom znižana v primerih uživanja alkohola.
Najboljša rešitev v primerih izpostavljenosti močnemu hrupu je uporaba zaščitnih sredstev. Med izdelki za zaščito so velike razlike. Na raznih glasbenih festivalih, koncertih in v diskotekah, kjer je stopnja glasnosti že kar neprijetno visoka, je dobra rešitev uporaba ušesnih čepov. Tudi ta majhna in skoraj neopazna zaščitna sredstva nam lahko zagotovijo potrebno zaščito.

NAZAJ

Strokovna vsebina, koristne informacije in nasveti:

O sluhu

Sluh ima čisto konkretne funkcije. Največ dražljajev iz zunanjega sveta doseže človeka preko ušes, torej organa za sluh. Uho sprejema zvočne signale iz okolja – zvoke, hrup, besede – jih stalno obdeluje in posreduje možganom. To pomeni, da pride 90 odstotkov zvočnih dražljajev in informacij v možgane preko slušne poti. Ljudje slišimo veliko prej kot vidimo. Uho je prvo čutilo, ki se razvije. že v četrtem mesecu nosečnosti lahko otrok v maternici zazna akustične signale. Dokončno pa se razvije v zadnjem trimesečju nosečnosti – še nerojeni otroci torej slišijo kar nekaj mesecev prej, preden odprejo svoje oči in zagledajo luč sveta

NAZAJ

Na spodnjih povazavah smo zbrali veliko koristnih informacij na temo sluha:

Iz sveta tišine april 2017

• Volitve organov Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije
• Dopolnjeni Sodni red povečuje dostopnost sodnih razprav
• Zakon o osebni asistenci od predloga do sprejema v Državnem zboru RS
• 15 let Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika
• Razpis za brezplačno letovanje socialno ogroženih
• Izvajanje posebnih socialnih programov v letu 2016

Read More